POSLANSTVO LJUBEZNI (Zbrala; Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988)

PEPELNIČNA SREDA

Bog ne more sovražiti

Bog je čistost; nič nečistega ne more predenj, vendar ne verjamem, da Bog lahko sovraži, kajti Bog je ljubezen. Bog nas ljubi kljub naši ubožnosti in grešnosti. On je naš ljubeči Oče, zato nam je potrebno edino, da se obračamo k njemu. Bog ne more sovražiti; Bog ljubi, ker je ljubezen, nečistost pa preprečuje, da bi ga videli. Nečistost ni le greh nečistosti, ampak vsaka navezanost na zemsko, vse, kar nas odmika od Boga, vse, kar nas dela manj podobne Kristusu, vsako sovraštvo, vsakršna sebičnost, tudi nečistost. Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.

ČETRTEK

Pogled na križ

Ali res poznam greh, ali prav gledam na razpelo? Ob gledanju na križ spoznamo, kako globoki so naši grehi. Vzemite križ v svoje roke in premišljujte. Jezus je bil usmiljen z grešniki. Jezus ni obsodil grešnice. Tudi jaz potrebujem odpuščanje.

PETEK

Kaj prizadene Jezusa?

Če si ljudje medsebojno grenimo življenje, žalostimo Jezusa. Vprašajmo se, kdaj in kako je zagrenjenost zašla v naša srca. Kdo nas je zagrenil? Komu smo zagrenili življenje zaradi pomanjkanja ljubezni in zaradi neprijaznosti? Izpraznimo svoje srce vsega slabega z dobro in iskreno spovedjo. Spoved pomeni, da stopimo pred Kristusa tako, kakor je stopila tista grešnica, ker smo se znašli v grehu… K spovednici prihajam kot grešnik z grehom, odhajam pa kot grešnik brez greha.

SOBOTA

Bodimo brez greha zaradi ljubezni, ne zaradi strahu

Nočem, da ne bi grešili zaradi strahu pred peklom ali vicami, pač pa zaradi ljubezni do Jezusa.

PRVA POSTNA NEDELJA

"Jezus moli z menoj, moli v meni"

V tem postnem času izboljšajmo svojo molitev in zbranost. Osvobodimo svoje misli vsega, kar ni Jezus. Če težko molite, ga vedno znova prosite: "Jezus, pridi v moje srce, misli z menoj, moli v meni - potem se bom naučil od tebe, kako naj molim."

Kadar pride čas, ko ne moremo moliti, je zelo preprosto - pustimo Jezusu, da v tišini naših src moli k Očetu. Če ne moremo moliti, bo molil on. Zato mu darujmo svojo nezmožnost in ničnost.

PONEDELJEK

Ljubite molitev

Ljubite molitev - čutite potrebo po molitvi večkrat dnevno in potrudite se za molitev. Če želite moliti bolje, morate več moliti. Molitev razširja srce, da je sposobno sprejeti božji dar - Boga samega. Prosite in iščite in srce bo postalo dovolj veliko, da bo lahko sprejelo njega in ga obdržalo kot svojo last.

TOREK

Molitev mora priti iz srca

Da bi molitev obrodila sadove, mora prihajati iz srca; biti mora zmožna, da se dotakne božjega srca. Poglejte, kako je Jezus učil moliti svoje učence. Imenujte Boga svojega Očeta, hvalite in poveličujte njegovo ime. Izvršujte njegovo voljo, prosite za vsakdanji kruh, duhovni in časni; prosite odpuščanja za svoje grehe, da bi mogli odpuščati drugim - prosite tudi za milost, da bi bili odrešeni vsega zla, ki je v nas in okoli nas.

SREDA

Moja skrivnost je čisto preprosta

Moja skrivnost je čisto preprosta. Molim in po molitvi postanem eno v ljubezni s Kristusom. Vidim, da moliti k njemu pomeni ljubiti ga. To pa pomeni, izpolnjevati njegove besede. Spomnbiti se besed iz evangelija po sv. Mateju:

Bil sem lačen in mi niste dali jesti;

bil sem žejen in mi niste dali piti;

bil sem tujec in me niste hoteli sprejeti;

gol sem bil in me niste oblekli;

bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.

Moji ubožci v najrevnejših predelih tega sveta so kot trpeči Kristus. V njih živi, umira Božji Sin in po njih mi Bog  kaže svoj pravi obraz. Molitev mi pomeni, da sem 24 ur na dan eno z Jezusovo voljo, da živim za njega, po njem in z njim.

ČETRTEK

Molitev med delom

Moliti bi morali vsaj pol ure zjutraj in eno uro zvečer. Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu. "Ljubim te, Bog, zaupam ti, verujem vate, zdaj te potrebujem." Tako preproste stvari. To so čudovite molitve.

PETEK

Preprost pogovor z Bogom

Molitev je preprost pogovor z Bogom. On nam govori, mi poslušamo. Pripovedujemo mu, on posluša. Postopek v obe smeri: govorjenje in poslušanje. Pogosto molite takole: "Jezus v mojem srcu, verujem, da me nežno ljubiš. Ljubim te."

Čim več molite, tem lažja postaja molitev. Čim lažja postaja, tem več boste molili.

SOBOTA

Jezus je molitev

V resnici je ena sama molitev, ena sama bistvena molitev. Jezus sam. V naša življenja prihaja Jezus kot kruh življenja, da bi ga pojedle, da bi ga použile. 

Tako močno vas ljubi. Potem prihaja kot nekdo, ki je lačen, z upanjem, da ga boste nahranili s kruhom vašega življenja, s svojimi srci, s katerimi ga boste ljubili, s svojimi rokami, s katerimi mu boste stregli.

Jezus nas je pritegnil, da bi bili duše molitve.

Jezus je naša molitev, on je tudi odgovor na našo molitev. Izbral si je, da bo on sam v nas živa pesem božje ljubezni, hvale, občudovanja, da bo živa pesem zahvale, priprošnje in kesanja v imenu celotnega stvarstva.

DRUGA POSTNA NEDELJA

Duše molitve so duše tišine

Zelo težko je moliti, če ne vemo, kako moliti. Pomagati si moramo, da se naučimo. Najpomembnejša je tišina. Duše molitve so duše globoke tišine. Ne moremo v božjo bližino, če se prej ne odenemo v zunanjo in notranjo tišino. Zaradi tega se moramo privaditi na tišino duše, oči in jezika.

PONEDELJEK

Jezus čaka v tišini

Tišina nam daje nov pogled na vse. Potrebujemo jo, da bi se lahko dotaknili duše. Jezus nas vedno pričakuje v tišini. V tej tišini nas bo poslušal, govoril naši duši in tu bomo slišali njegov glas. Težko je doseči notranjo tišino, vendar se moramo potruditi. V tišini bomo našli novo moč in pravo edinost.

TOREK

Bistveno je, kar pove Bog, ne mi

Bog je prijatelj tišine. Boga moramo poiskati, vendar ga ne moremo najti v hrupu, v razburjenju. Poglejte, kako narava, drevesa, cvetice, trave rastejo v globoki tišini. Glejte, kako se gibljejo zvezde, mesec in sonce v tišini.

Čim več prejemamo v naši tihi molitvi, tem več moremo dati v našem dejavnem življenju. Tišina nam razkriva nov pogled na vse. To tišino potrebujemo, da se lahko dotaknemo duš. Ni bistveno, kar rečemo mi, temveč tisto, kar Bog pove nam in kar pove po nas.

SREDA

Tišina je najpomembnejša pri vzgoji sester

Nekoč me je nekdo vprašal, kaj se mi zdi najpomembnejše pri vzgoji sester. Odgovorila sem: tišina. Notranja in zunanja tišina. Tišina je v redovni hiši bistvenega pomena. Tišina ponižnosti, ljubezni, tišina oči, ušes, jezika. Ni življenja v molitvi brez nje.

Tišina, šele potem prijaznost, ljubezen; tišina vodi k ljubezni, ljubezen k ponižnosti. Ljubezen med ljudmi, ki se medsebojno sprejemamo, kadar so si različni; ljubezen za edinost v skupnosti. Ljubezen vodi k ponižnosti. Biti moramo ponižni. Preseneča me, kako je Bog ponižen. Sam se je ponižal. On, ki je polnost božanstva, si je privzel podobo hlapca. Celo danes Bog kaže svojo ponižnost s tem, da uporablja tako nepopolna orodja, kot smo mi, šibki, nepopolni, neustrezni.

ČETRTEK

Sad tišine

Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.

PETEK

Človek potrebuje tišino

Človek potrebuje tišino. Zato, da sam ali skupaj z drugimi išče Boga v njej. V tišini zbiramo notranjo moč, ki jo delimo med delovanjem, vložimo v najmanjšo dolžnost in potrošimo v najhujših naporih, ki nas doletijo.

Tišina je bila pred stvarjenjem in nebesa so se razširila brez besede.

Kristus je bil rojen v najgloblji tišini noči; in četudi ni bilo tako silne moči kakor njegova, »ni vpil, ni delal hrupa in ni dal slišati svojega glasu po ulicah«.

SOBOTA

Pravo notranje življenje

Pravo notranje življenje nam omogoča, da naše dejavno življenje gori dalje in použiva vse. Omogoča nam, da najdemo Jezusa v temačnih luknjah najrevnejših predelov, v najubožnejši bedi revnih, v golem Bogu-Človeku na križu, ki je zaničevan, zadnji med ljudmi, mož bolečin, izkušen v trpljenju, z bičanjem in križanjem poteptan kakor črv.

TRETJA POSTNA NEDELJA

Jezus zahteva popolno izročitev

Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti. Prosim ga, naj iz mene naredi svetnico, vendar pa mu moram pustiti izbiro te svetosti, še bolj pa izbiro sredstev, ki vodijo k njej.

PONEDELJEK

Če Bog ni ničesar dolžan…

Popolna izročitev pomeni popolno darovanje nas samih Bogu. Ker se je Bog daroval za nas in je pripravljen dati nič manj kot samega sebe, ali se mu bomo odzvali samo z delcem sebe? Odpovejmo se svojemu jazu in tako pripravimo Boga do tega, da živi za nas. Zatorej mu moramo dovoliti, da si osvoji naše duše, če ga hočemo imeti v sebi.

TOREK

Podreditev kot blaženost

Jezus hoče danes v vas oživiti svojo popolno podreditev svojemu Očetu. Pustite mu, da to stori.

Ni pomembno, kako se počutite, dokler je njemu dobro v vas… Podreditev je za tistega, ki ljubi, več kakor dolžnost – je blaženost.

SREDA

Sam sem gospodar svoje volje

Bog je vse ustvaril. Vse metulje, vse živali – vso naravo je ustvaril za nas. Živalim ni dal moči volje, da bi lahko izbirale. Imajo le instinkt. Živali znajo biti zelo ljubeznive in ljubijo zelo lepo, toda to je njihov instinkt. Človeško bitje pa lahko izbira. To je edina stvar, ki nam je Bog ne vzame. Moč volje, moč, da hočemo. Hočem iti v nebesa in bom šla po božji milosti. Če hočem zagrešiti greh in iti v pekel, je to moja izbira. Bog me ne more prisiliti drugače. Zaradi tega se odrečemo tej moči volje, ko postanemo verni. Zaradi tega je žrtev tako velika, obljuba poslušnosti pa zelo težka. Pri tej obljubi se odpoveste edini stvari, ki je vaša last – vaši moči volje. Sicer so moje zdravje, moje telo, moje oči, moje vse njegova last in on mi to lahko vzame. Lahko padem, se ponesrečim, z močjo volje pa ni tako. Moram se odločiti in jo darovati, to pa je čudovito.

ČETRTEK

Duh misijonark ljubezni

Pustimo, da bo naše življenje izražalo duha misijonark ljubezni: popolno darovanje Bogu z medsebojnim zaupanjem in ljubeznijo do vseh. Če bomo zares prejeli tega duha, bomo zares postali Kristusovi sodelavci – poslanci njegove ljubezni. Ta duh mora izvirati iz vaših src in se razširiti v vaše družine, soseščine, mesta, dežele in na ves svet.

PETEK

Nezmotljivi, kadar ste ubogljivi

Dobri Bog vam je izročil svoje delo. Želi, da njegovo delo opravljate na njegov način. Uspeh ali neuspeh mu ne pomenita nič, dokler opravljate njegovo delo po njegovem načrtu in njegovi volji. Kadar ste ubogljivi, ste nezmotljivi. Hudič si na vse načine prizadeva, da bi pokvaril božje delo. Ker pa zoper Boga ne more nič storiti, sili nas, da bi božje delo opravljali po svoje. Tu torej hudič pridobiva, mi pa izgubljamo.

SOBOTA

Pustite, da vas Bog uporabi, ne da bi se posvetoval z vami…

Pustite, da vas Bog uporabi brez posvetovanja z vami. Pustite, da vas Bog ujame… Pustite se mu ujeti, potem pa mu pustite, da popolnoma razpolaga z vami. Nismo niti veliki, niti majhni, pač pa takšni, kot smo v božjih očeh. Samo če se popolnoma predajamo, nas Bog lahko uporabi, ne da bi se posvetoval z nami. Radi vidimo, če nas vprašajo za nasvet, vendar pa je za nas zelo dobro, če njemu dopustimo, da nas uporabi brez posvetovanja. Sprejeti moramo praznino, sprejeti, da smo razlomljeni na koščke, sprejeti uspeh ali neuspeh.

ČETRTA POSTNA NEDELJA

Sprejeti »dar« trpljenja

Danes je svet »odprta Kalvarija«. Duševno in telesno trpljenje je prisotno vsepovsod. Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečina trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sprejmite jih kot dar – vse za Jezusa. Resnično doživljajte Kristusovo trpljenje, zato sprejmite Jezusa, ko vstopa v vaše življenje – potolčen, razdvojen, poln bolečin in ran.

PONEDELJEK

Trpljenje je Jezusov poljub

Ko vidim ljudi trpeti, se počutim tako nemočno. Težko je, toda edina pot, ki jo najdem, je, da rečem, »Bog te ljubi«. To vedno povežem z mislijo: »To je znamenje, da si prišel Kristusu na križu tako blizu, da te lahko poljubi.«

Spominjam se, da sem to rekla tudi ženi, ki je umirala za rakom, ob njej pa so stali njeni otroci. Nisem vedela, kaj je bil večji smrtni boj: agonija, da zapušča otroke, ali agonija njenega telesa. Rekla sem ji: »To je znamenje, da ste se tako približali Jezusu na križu, da lahko deli svoje trpljenje z vašim, lahko vas poljubi. »Sklenila je roke in rekla: »Mati, prosim, recite Jezusu, naj me neha poljubljati.«

TOREK

Trpljenje zaradi pomanjkanja miru v družini

Danes je po svetu toliko trpljenja in mislim, da se velik del le-tega začenja doma. Svet tako trpi, ker ni miru. Miru pa ni, ker ga ni v družini in imamo na tisoče in tisoče razbitih domov. Iz naših domov moramo narediti središča sočutja, neprenehoma moramo odpuščati in tako prinašati mir.

SREDA

Zakaj so morali ljudje umirati od sestradanosti

Če so ubogi morali kdaj umreti zaradi lakote, niso umrli zato, ker Bog ni poskrbel zanje, pač pa zato, ker jim vi in jaz nismo dali, ker nismo bili orodje ljubezni v božjih rokah, da bi jim dali kruha, da bi jim dali obleko; ker ga nismo prepoznali, ko je Kristus spet prišel v bedni preobleki - v lačnem človeku, v osamljenem človeku, v brezdomnem otroku in iskal zavetja… Trpljenje enih more biti kriv pohlep drugih.

ČETRTEK

Največje trpljenje

Na svetu je veliko trpljenja – zelo veliko. In materialno trpljenje je zaradi lakote, zaradi brezdomstva, zaradi vseh vrst bolezni. Še vedno pa mislim, da je največje trpljenje osamljenost, občutek, da nisi ljubljen, da nimaš nikogar. Vedno bolj sem spoznavala, da je najhujša bolezen, ki jo kdorkoli kdajkoli lahko občuti, biti nezaželen.

Ko bodo vsi spoznali, da je naš trpeči sosed sam Bog, boste spoznali tudi posledice – tistega dne ne bo več revščine in me – misijonarke ljubezni – ne bomo več imele dela.

PETEK

Kalkutske ulice vodijo k vratom slehernega človeka

Ulice Kalkute vodijo k vratom slehernega človeka in prav bolečina, prav razvalina naše Kalkute srca pričata o slavi, ki je nekdaj bila in bi morala še biti.

SOBOTA

Zapomnite si, da vstajenje mora priti

Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja. Kadar torej v svojem srcu čutite Kristusovo trpljenje, se spomnite, da vstajenje mora priti – veselje velike noči se mora za svitati. Nikoli ne dopustite, da bi vaše srce karkoli napolnilo s tako žalostjo, da bi pozabili na radost vstalega Kristusa.

Trpljenje samo po sebi ne prinaša veselja, prinaša pa ga trpeči Kristus…

PETA POSTNA (TIHA) NEDELJA

Trpljenje, deljeno s Kristusovim trpljenjem

Trpljenja je po svetu vedno več. Ljudje so lačni nečesa, kar je lepše, nečesa, kar je večje od tistega, kar jim drugi ljudje lahko dajo. Danes vlada na svetu velika lakota po Bogu. Povsod je veliko trpljenja, velika pa je tudi lakota po Bogu in medsebojni ljubezni.

Trpljenje samo ni nič; toda trpljenje, ki je deljeno s Kristusovim trpljenjem, je čudoviti dar. Človekov najlepši dar je, da mora biti deležen Kristusovega trpljenja. Da, to je dar in znamenje Kristusove ljubezni; kajti tako je njegov Oče dokazal, da ljubi svet – dal je svojega Sina, da je umrl za nas.

PONEDELJEK

Naš drugi jaz

Med našimi sodelavci je veliko bolnih in pohabljenih, ki često  ne morejo storiti ničesar, da bi z nami delili delo. Tako posinovijo sestro ali brata, kateremu darujejo vse svoje trpljenje in svoje molitve. Sestra ali brat pa jih v celoti vključita v tisto, kar opravljata. Tako postanejo ena oseba in se imenujejo drugi jaz. Jaz imam svoj drugi jaz v Belgiji, v osebi Jacqueline de Decker.

Moji dragi trpeči sestre in bratje, bodite prepričani, da vsaka od nas prosi za vašo ljubezen pred božjim prestolom. Tam se vam vsak dan darujemo, ali bolje, drug drugega darujemo Kristusu za duše. Kako hvaležne vam moramo biti me, misijonarke ljubezni – vi trpite me delujemo. Medsebojno si dopolnjujemo, kar nam manjka v našem odnosu do Kristusa. Vaše življenje žrtvovanja je kelih, ali bolje, naše zaobljube so kelih, vaše trpljenje in delo pa sta vino – brezmadežno srce. Skupaj stojimo, držimo isti kelih in tako lahko pogasimo njegovo gorečo žejo po dušah.

TOREK

»Kako more usmiljeni Bog dopustiti takšno trpljenje?«

(»Kako more usmiljeni Bog dopustiti takšno trpljenje, umiranje otrok zaradi lakote, umiranje ljudi v potresih,«  je vprašal časnikar. »Kaj rečete na to?«)

Kaj bi bil svet brez vsega tega trpljenja? To je trpljenje nedolžnih prav tako kakor je bilo Jezusovo. Za nas je trpel in vse nedolžno trpljenje je pridruženo njegovemu odrešenju. To je so-odrešenje. To pomaga reševati svet pred še hujšimi stvarmi.

SREDA

Prošnja in nedolžno trpljenje

Pogosto se sprašujem, kaj bi se zgodilo s svetom, če nedolžni ljudje nebi toliko trpeli? Oni so tisti, ki ves čas prosijo za nas. Njihova nedolžnost Bogu ugaja. Ko sprejemamo trpljenje, posredujejo za nas.

ČETRTEK

Trpljenje kot del odrešenja

Brez našega trpljenja bi bilo naše delo zgolj socialno delo, zelo dobro in koristno, vendar pa ne bi bilo delo Jezusa Kristusa, ne bi bilo delo odrešenja. Jezus nam je hotel pomagati, tako da je z nami delil naše življenje, našo osamljenost, našo agonijo in smrt. Vse to je vzel nase in odnesel v najtemnejšo noč. Odrešil nas je samo s tem, da je postal eno z nami. Mi smemo narediti isto; vsa beda ubogih, ne samo njihova materialna revščina, temveč tudi duhovna beda, mora biti odrešena. Pri tem moramo biti udeleženi, kajti odrešimo jih lahko tako, da smo skupaj z njimi, da prinašamo Boga v njihova življenja in jih vodimo k njemu.

PETEK

Žive žgalne daritve.

Izročitev je resnična ljubezen. Čim bolj se izročamo, tem bolj ljubimo Boga in duše. Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni prevzeti njihovo mesto, prevzeti nase njihove grehe in se zanje spokoriti. Biti moramo žive žgalne daritve, kajti takšne nas duše potrebujejo.

Božja ljubezen nima meja. Je brezmejna in njene globine so nepredirne. »Ne bom vas zapustil, sirote.«

SOBOTA

Deliti Kristusovo trpljenje

Cerkev nas vabi, naj se neizmerni Kristusovi ljubezni odzovemo tako, da na sebi dopolnjujemo, kar manjka Kristusovemu trpljenju za njegovo telo, ki je Cerkev. Vabi nas, da pokažemo svojo povezanost in sotrpljenje z našimi ubogimi za njihovo odrešenje in posvečenje; da se pokorimo, tako da bo božje ljudstvo imelo pogum, da ga sprejme tudi v svoje življenje.

ŠESTA POSTNA (CVETNA) NEDELJA

Postaje križevega pota

Jezus je rekel svojim sodobnikom: »Če hočete biti moji učenci, vzemite svoj križ in pojdite za menoj.«

…Jezus živi danes svoje trpljenje v mladih ljudeh sveta, v trpečih, v lačnih, v prizadetih mladih ljudeh – v tistem otroku, ki jé košček kruha, drobtinico za drobtinico, ker ve, da ga bo zmanjkalo in bo potem zopet lačen.

To je postaja križevega pota. Ali ste tam s tem otrokom? In tisti tisoči, ki koprnijo ne samo po koščku kruha, temveč po majhnem koščku ljubezni, priznanja. To je postaja križevega pota. Ali ste tam?

In kadar ti mladi padajo kakor je Jezus padal za nas, ali smo tam kot Simon iz Cirene, da bi jih pobrali, da bi pobrali križ? Ljudje v parkih, alkoholikih, brezdomci gledajo na vas. Ne bodite med tistimi, ki gledajo, pa ne vidijo.  Glejte in odprite oči. Križev pot lahko začnemo korak za korakom in z veseljem. Jezus je iz sebe naredil kruh življenja za nas. V kruhu življenja je Jezus, da nam daje moč.

PONEDELJEK

Nosilec ljubezni je nosilec križa

Ne poskušajmo pobegniti pred križem ponižanj, pač pa izrabimo priložnost, da bi bili kot Jezus. Pustimo mu, da svoje trpljenje živi v nas. Biti nosilec ljubezni pomeni biti nosilec križa. Morda pademo, ko nosimo križ. Prosite Simona, naj vam pomaga…

Na križu nam je Jezus pokazal najgloblje uboštvo; popolno predanost in vdanost svojemu Očetu. Nadenimo si torej danes uboštvo njegovega trpljenja. Naredite nekaj, s čimer bi trpeli z njim. Morda vas Jezus kaj prosi na poseben način, morda nekaj malega.

TOREK

Sovraštvo sveta lahko doleti tiste, ki hodijo za Kristusom

Hoja za Kristusom je neločljivo povezana s križem kalvarije. »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir, nisem prišel, da prinesem mir, ampak razdor« (Mt 10,34). Tiste, ki popolnoma hodijo za Kristusom, doleti sovraštvo sveta, ker predstavljajo izziv njegovemu duhu. Prav tako je bil tudi Kristus sam najprej osovražen. Ponižan, brez priznanja, zavrnjen… Spomnimo se, da so se ljudje, ki jih je on ozdravil ali jim odpustil, obrnili proč od njega in ga križali.

SREDA

Kaj vidite na križu

Poglejte na križ in videli boste Jezusovo sklonjeno glavo, da bi vas poljubil, njegove iztegnjene roke, da bi vas objel, odprto srce, da bi vas sprejel, da bi vas obdal s svojo ljubeznijo. Ker vemo, da je bil križ njegova velika ljubezen za vas in zame, sprejmimo njegov križ z vsem, kar nam želi dati. Z veseljem darujmo vse , kar bi želel vzeti, kajti po tem bodo ljudje spoznali, da smo njegovi učenci, da pripadamo Jezusu, da je delo, ki ga opravljate vi, jaz in vsi bratje in sestre, le naša udejanjena ljubezen…

VELIKI ČETRTEK

Jezusova ponižnost

»Začel je učencem umivati noge« (Jn13,5).

»Vzemite, jejte to je moje telo« (Mt 26,26).

Jezus je hotel učiti ponižnosti. Umil je njihove noge. Krotkosti. Dal nam je svoje telo.

VELIKI PETEK

Križ… ni večje ljubezni…

»Križaj ga! Križaj ga! (Jn19,6)

»Dopolnjeno je« (Jn 19,30)

Gospod, pomagaj nam, da bomo v tvojem križanju in vstajenju spoznali, kako pretrpeti in navidezno umreti v agoniji in bojih vsakdanjega življenja, da bi lahko živeli bolj polno in ustvarjalno. Potrpežljivo in ponižno si sprejel ponižanja človeškega življenja in bridkost tvojega križanja in trpljenja. Pomagaj nam sprejemati bolečine in nesporazume, s katerimi se vsakdan srečujemo, kot priložnosti, da bomo rasli kot ljudje in ti postali bolj podobni. Daj, da bi šli skoznje potrpežljivo in pogumno, z zaupanjem, da nas boš ti podpiral. Daj, da spoznamo, da lahko bolj polno zaživimo le s pogostim umiranjem sebe in svojih samoljubnih želja; kajti le z umiranjem skupaj s teboj bomo lahko skupaj s teboj tudi vstali.

VELIKA SOBOTA

Naš gospod na križu ni imel ničesar… Bil je na križu, ki ga je dal Pilat. Žeblje in krono so dali vojaki. Bil je gol, in ko je umrl, so odstranili križ, žeblje in krono. Zavili so ga v mrtvaški prt, ki ga je darovalo prijazno srce, in pokopali v grobnico, ki ni bila njegova. Pa bi bil Jezus lahko umrl kot kralj in vstal od mrtvih kot kralj. Izbral si je uboštvo, ker je v svoji neskončni vednosti in modrosti vedel, da je le z uboštvom mogoče doseči Boga, osvojiti njegovo srce ter prinesti ljubezen na zemljo.

Tišina. Bodite samo z njim v svojem srcu. Naša gospa je bila tiho, celo ob križu.

VESELJE

»Vaša žalost se bo spremenila v veselje« (Jn 16,20)

» Veselite se v Gospodu; zopet pravim: veselite se!« (Flp 4,4).

PRVA VELIKONOČNA NEDELJA

»Vstal je«. Aleluja!

Veselite se vstalega Kristusa. Dobri Bog je dal samega sebe za nas, da bi prinesel radost prav v naše duše. V Betlehemu je angel rekel »veselje«. V svojem življenju je hotel Kristus deliti svoje življenje z apostoli, »da bi bilo moje veselje v vas«. Veselje je bilo geslo prvih kristjanov. Kolikokrat je sv. Pavel ponovil: »Veselite se vedno v Gospodu, zopet vam pravim, veselite se!« (flp4,4). V zahvalo za veliko milost krsta reče duhovnik novokrščenim: »Z veseljem služite Cerkvi.« Veselje pri služenju Bogu in dušam ni le stvar temperamenta. Vedno je težko – še toliko globlji razlog za naše prizadevanje pridobiti si veselje in omogočiti, da bo rastlo v naših srcih.

PONEDELJEK

Veselje – mreža ljubezni

Veselje je molitev; veselje je moč; veselje je ljubezen; veselje je mreža ljubezni, s katero morete ujeti duše.

TOREK

Veselja ne moremo zapirati

Veselje se kaže v očeh; javlja se, ko govorimo in hodimo. Ne moremo ga zapirati v svojo notranjost. Deluje navzven. Ko bodo ljudje  v vaših očeh našli to nenehno srečo, bodo razumeli, da so ljubljeni božji otroci. Predstavljajte si sestro, ki gre v najrevnejše predele z žalostnim obrazom in negotovim korakom. Kaj bi s svojo prisotnostjo lahko dala tistim ljudem? Le še večjo potrtost.

SREDA

Vedro srce je učinek ljubezni

Sv. Pavel pravi:  »Vsak naj da, kakor se je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi vedrega darovalca« (2 Kor 9,7). Največ daje tisti, ki daje z veseljem. Če imate težave pri svojem delu, pa jih sprejmete z veseljem, s širokim nasmeškom. Bodo ljudje v tem ali v katerikoli stvari videli vaša dobra dela in poveličevali Očeta.

Najboljši način, da Bogu in ljudem pokažete svojo hvaležnost, je, da vse sprejmete z veseljem. Veselo srce je normalen učinek srca, ki gori v ljubezni.

ČETRTEK

Vedrost

Vedrost je znamenje dobrodušnega človeka. Pogosto je pregrinjalo, za katerim se skriva življenje žrtvovanja. Oseba, ki ima ta dar vedrosti, pogosto dosega veliko popolnost. Naj bolni in trpeči najdejo v nas prave angele utehe in tolažbe. Zakaj je Bog blagoslovil delo v najrevnejših četrtih? Gotovo ne zaradi kakršnihkoli osebnih lastnosti, pač pa zaradi veselja, ki ga sestre izžarevajo…

Veselje je zelo nalezljivo; zato bodite vedno polne veselja, ko greste med uboge.

PETEK

Bodite prav zdaj v raju

Nestrpno čakamo na raj, kjer je Bog. Pa je vendar v naši moči, da bi bili prav zdaj z njim v raju. Biti srečen z njim, pomeni:

Ljubiti kot ljubi on.

Pomagati, kot pomaga on.

Dajati, kot daje on.

Streči, kot streže on.

SOBOTA

Biti sonce božje ljubezni

Bodite danes sonce božje ljubezni.

Bodite srečne… in napravite okrog sebe božje znamenje sreče… Me moramo biti »božje znamenje« tega pravega Kristusovega uboštva. Zatorej moramo izžarevati veselje nad našim uboštvom, ne da bi govorile o tem! Ne pripovedujte ljudem o težkem življenju – le srečne bodite s Kristusom.

DRUGA VELIKONOČNA NEDELJA

Hvala Bogu za njegov dar miru

Zahvalimo se Bogu za njegov dar miru. Ta nas spominja, da smo bili ustvarjeni zato, da živimo ta mir, in da je Jezus postal človek enak nam v vsem, razen v grehu. Zelo jasno je povedal, da je prišel zato, da bi prinesel veselo oznanilo. Oznanilo je bilo mir vsem ljudem, ki so dobre volje, in to je tisto, kar si vsi želimo – mir srca.

PONEDELJEK

»Naj Te oznanjam brez oznanjevanja«

Oznanjajmo Kristusov mir, kot je to delal on. Hodil je okoli in delal dobro. Svojih dobrotljivih del ni prenehal opravljati, ker so ga farizeji in drugi sovražili ali poskušali pokvariti delo njegovega Očeta. Preprosto je hodil okoli in delal dobro. Kardinal Newman je zapisal: »Pomagaj mi razširjati Tvoj vonj povsod, kjer hodim. Naj Te oznanjam brez oznanjevanja, ne z besedami, pač pa s svojim zgledom.«

TOREK

Mir se začne z nasmehom

Ne uporabljajmo bomb in pušk, da bi premagali svet. Uporabljajmo ljubezen in usmiljenje. Mir se začenja z nasmehom – petkrat na dan se nasmehnite nekomu, kateremu se pravzaprav sploh ne želite nasmehniti. Naredite to za mir. Na ta način izžarevajmo božji mir in prižigajmo njegovo luč, in ugašajmo v svetu in v srcih vseh ljudi sovraštvo in željo po oblasti.

SREDA

Če nimamo miru…

…Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu, da je tisti mož, tista žena, tisti otrok moj brat ali moja sestra…

Če bi vsakdo v svojem sosedu videl božjo podobo, ali mislite, da bi še potrebovali tanke in generale?

ČETRTEK

Največji uničevalec miru

Splav je ubijalec miru na svetu… največji uničevalec miru. Če namreč mati lahko uniči svojega lastnega otroka, kaj preostane drugim, kot da ljudje drug drugega ubijajo. Ničesar ni, kar bi jim moglo to preprečiti.

PETEK

Narodi bi morali ščititi uboge

Danes narodi vlagajo preveč truda in denarja v obrambo svojih meja. Zelo malo vedo o revščini in trpljenju v deželah, kjer ljudje živijo v bedi in pomanjkanju. Če bi le branili te nebogljene ljudi s hrano, z zatočiščem in obleko, bi bil svet po mojem srečnejši.

SOBOTA

Delo za mir je božje delo

Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati ničesar, razen ljubezni. Naša skrb pa je , da to sporočilo ljubezni in usmiljenja razširjamo. Svetu poskušamo prinesti mir po našem delu. Toda delo je božji dar.

TRETJA VELIKONOČNA NEDELJA

Vsak dan čudež

Vsak dan se zgodi kak čudež. Ni dneva brez kake obzirne božje pozornosti, kakega znamenja njegove ljubezni in skrbi, kot je bilo takrat, ko nam je zmanjkalo hrane. Prav tedaj pa so se šole v Kalkuti zaprle in ves kruh so prinesli  nam, da ljudje ne bi bili lačni. Dva dni so naši ubogi imeli kruha, da so se lahko do sitega najedli. Največji čudež je, da Bog lahko deluje po majhnih, nepomembnih stvareh, kot smo mi. Uporablja nas, da opravljamo njegovo delo.

PONEDELJEK

Kako bo Bog skrbel šele za nas…

…Če Bog hrani krokarjeve mladiče, ki vpijejo k njemu, če hrani ptice, ki ne sejejo, ne žanjejo, ne žanjejo, niti ne spravljajo v žitnice, če tako lepo oblači cvetlice na polju, kako bo šele skrbel za ljudi, ki jih je naredil po svoji podobi in jih sprejel za svoje otroke, če le delujemo kot njegovi otroci, če se držimo njegovih zapovedi in mu zaupamo.

TOREK

Bog je zvest svojim obljubam

Naša odvisnost od božje previdnosti je čvrsta in živa vera, da nam Bog lahko pomaga in nam hoče pomagati. Da nam lahko pomaga, je očitno, ker je vsemogočen; da hoče pomagati, je zanesljivo, ker je tako obljubil v številnih odlomkih iz svetega pisma in ker je neskončno zvest svojim obljubam. Kristus nas spodbuja, da zaupamo tem besedam: »Karkoli boste prosili v molitvi, verjemite, da se vam bo dalo.«

SREDA

Nikoli nikogar ne zavrnemo

Če zares popolnoma pripadamo Bogu, mu moramo biti na razpolago, mu moramo zaupati. Nikoli ne smemo biti zaskrbljeni zaradi prihodnosti. Ni razloga, da bi bili. Bog je tam.

Ni bilo enega samega dneva, da bi koga zavrnile, ker nebi imele postelje ali česa drugega, pa imamo opraviti s tisoči in tisoči ljudmi. Imamo 53.000 gobavcev, in vendar nismo nikoli nikogar odslovili, ker mu ne bi imeli kaj dati. Vedno imamo, čeprav nimamo plač, nobenih dohodkov, sploh ničesar. Preprosto dobivamo in dajemo. To je tako lep božji dar…

ČETRTEK

Živeti za vsak dan posebej

Morali bi čutiti veselje in svobodo uboštva in deliti veselje ljubezni. Veliko nam je dano, veliko porabimo. Živimo za vsak dan posebej, zanašajoč se na božjo previdnost. Doživljamo veselje svobodnega uboštva. Želimo občutiti radost delitve… Dajanje mora obroditi veselje…

PETEK

Kakor je Bog načrtoval

… Prav dejstvo, da je Bog poslal na vašo pot neko dušo, je znamenje, da želi da zanj in zanjo nekaj ukrenete. To ni slučaj, to je Bog načrtoval. Po  vesti smo njej ali njemu dolžni pomagati.

SOBOTA

»Iščite najprej božje kraljestvo« (Mt6,33)

… Apostol sv. Peter… nam naroča, naj vse skrbi preložimo na Gospoda, ki skrbi za nas. In zakaj naj bi Bog ne skrbel za nas, ko pa nam je poslal svojega Sina in z njim vse? Sv. Avguštin pravi: »Kako morete dvomiti, da vam bo Bog dal vse dobro, ko pa je milostno privolil, ko pa je milostno privolil, da prevzame nase vaše zlo?«

To nam mora vlivati zaupanje v božjo previdnost, ki ohranja celo cvetlice in ptice…

Ne želim, da bi delo postalo posel, ampak da bi ostalo delo ljubezni. Hočem, da popolnoma zaupate, da nas Bog ne bo zapustil. Primite ga za besedo in iščite naprej nebeško kraljestvo in vse ostalo vam bo navrženo.

ČETRTA VELIKONOČNA NEDELJA

V dejanjih izpričana ljubezen

Ljubezen ne živi od besed, niti je z besedami ne more razložiti - zlasti ne tiste ljubezni, ki služi njemu, ki od njega prihaja, ki njega najde in se ga dotika. Doseči moramo srca in zato moramo ljubezen dokazati z dejanji.

PONEDELJEK

Morda samo nasmešek

Kristusova ljubezen bi morala biti živa vez med nami vsemi. Potem bo svet vedel, da smo prave misijonarke dobrote.

Morda se komu samo nasmehnemo, ga na kratko obiščemo, komu samo zakurimo ogenj, napišemo pismo slepemu človeku, mu prinesemo malo premoga, poiščemo čevlje, komu beremo; to so le drobci, da , čisto drobcene malenkosti, pa so vendarle naša udejanjena ljubezen do Boga.

TOREK

Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubimo

Nikoli ne mislite, da majhno opravilo, ki ste ga naredili za vašega soseda, ni veliko vredno. Ni pomembno, koliko naredimo, koliko ljubezni vložimo v svoje dejanje. To je tisto, kar dobri Bog išče – in sicer zato, ker je on ljubezen in nas je ustvaril po svoji podobi, da bi ljubili in bili ljubljeni.

Zanesljivo spoznajte svojega soseda, kajti to poznavanje vas bo vodilo k veliki ljubezni, ljubezen pa vas bo vodila k osebnemu služenju.

SREDA

Navadne stvari z izredno ljubeznijo

Naučite svoje otroke moliti in molite z njimi. Jezus je sebe naredil za kruh življenja, da bi nam dal svoje življenje, da bi postali kakor on; bodimo torej sveti kot Jezus, polni usmiljenja, polni ponižnosti; kajti po medsebojni ljubezni ljubimo njega. Kako ljubimo? Ne v velikih rečeh, pač pa v malih in z veliko mero ljubezni. Ko je bila mala Terezija razglašena za svetnico, je sv. Oče rekel: »Navadne reči je delala z izredno ljubeznijo.«

ČETRTEK

Poslušalske skupine

Ponekod, na primer v Angliji, imamo sodelavce, ki sestavljajo majhne »poslušalske skupine«. Hodijo k ljudem, običajno v hiše starejših ljudi, sedijo z njimi in jih pustijo govoriti in še govoriti. Stari ljudje imajo zelo radi, če jih kdo posluša, čeprav pripovedujejo zgodbe izpred tridesetih let.

Poslušati, kadar nihče drug noče poslušati, je čudovita stvar.

PETEK

Samo majhne stvari

Ne moremo delati velikih stvari – delamo lahko samo majhne stvari z veliko ljubezni. Sestre opravljajo majhne reči; pomagajo otrokom, obiskujejo osamljene, bolne, nezaželene. V eni od hiš so sestre obiskale žensko, ki je živela sama. Ljudje so jo potem našli, ko je bila že dolgo mrtva. Našli pa so jo zato, ker je njeno telo začelo razpadati. Ljudje v njeni okolici niti tega niso vedeli, kako ji je bilo ime.

Ko mi je nekdo dejal, da sestre niso začele kakega velikega dela in da so tiho delale majhne stvari, sem mu rekla, da so storile dovolj, četudi so pomagale eni sami osebi. Jezus bi umrl za enega samega človeka, za enega samega grešnika.

SOBOTA

Toplina človeške roke

Nekega dne sem hodila po londonskih ulicah in opazila precej vinjenega človeka. Videti je bil tako žalosten in ubog, da sem stopila naravnost k njemu, ga prijela za roko, jo stresla in ga vprašala; »Kako ste?« Moja roka je vedno topla – in  odgovoril je; »Oh, po tako dolgem času čutim toplino človeške roke.« Njegov obraz je zažarel, čisto se je spremenil. Hočem reči le, da majhne stvari, ki jih naredimo z veliko ljubezni, prinesejo veselje in mir.

PETA VELIKONOČNA NEDELJA

Vsak od nas je mladika

Petnajsto poglavje evangelija po svetem Janezu nas privede v Kristusovo bližino. Mislim, da je to poglavje tako primerno za nas, ker je mladika na vinski trti natanko tisto, kar je vsak naš sodelavec. Oče, vinogradnik, mora obrezati mladike, da bi lahko čim bolje obrodile. Sad, ki ga moramo prinesti svetu, je zelo lep – ljubezen Boga Očeta (»Kakor je mene ljubil Oče, tako tudi jaz vas ljubim«) in veselje (»Ostanite v moji ljubezni in moje veselje bo v vas«). Vsak izmed nas je mladika.

PONEDELJEK

Tesna povezanost trte z mladikami

Ko sem bila zadnjikrat v Rimu in sem sestram novinkam hotela dati nekaj napotkov, sem pomislila, da je to poglavje (Jn 15) najlepše sredstvo, da bi razumele, kaj pomenimo Jezusu in kaj Jezus pomeni nam. Toda nisem se zavedala tako živo kakor tiste mlade sestre, ko so opazovale povezanost trte z mladikami; zaznale so, da je povezanost tako tesna, kakor da bi bilo trto strah, da bi izgubila kako mladiko.

TOREK

Vsi sadeži so na mladikah

Še ena stvar je, na katero so me sestre opozorile, namreč, da na trti niso videle sadov. Vsi sadeži so bili na mladikah. Potem so mi dejale, da je Jezusova ponižnost tolikšna, da potrebuje mladiko, da lahko obrodi sadež. Zaradi tega je tako zelo skrbel za povezanost – da bi lahko obrodil sad, ki bi ga bilo mogoče odtrgati le s silo.

SREDA

Obrezovanje mladike, da bi lahko obrodila več sadov

Oče, vinogradnik, obreže mladiko, da bi rodila več sadov, mladika pa se tiho, ljubeče, brezpogojno pusti obrezati. Vsi vemo, kaj pomeni trebljenje, kajti v vseh naših življenjih mora biti križ in čim bližje smo mu, tem močnejši je dotik križa in trebljenje je veliko bolj intimno in občutljivo.

ČETRTEK

Postati prave mladike na Jezusovi trti

Postanimo prave mladike, polne sadov na Jezusovi trti. Zaželimo mu dobrodošlico v svojem življenju, kadarkoli želi vstopiti vanj. Prihaja kot Resnica, ki mora biti izgovorjena, kot Življenje, ki ga moramo živeti, kot Luč, ki mora odsevati, kot Ljubezen, ki mora biti ljubljena, kot Pot, po kateri moramo hoditi, kot Sreča, ki jo moramo širiti, kot Mir, ki ga moramo sejati, kot Žrtev, ki jo moramo darovati v naših družinah in med našimi sosedi – naj bodo blizu ali daleč.

PETEK

Vsi smo Kristusove priče

Vsi moramo biti Kristusove priče. Kristus je vinska trta, mi pa smo mladike. Brez nas ne bi bilo sadov. To je tisto, kar si moramo zapomniti. Bog je vinogradnik nas vseh. Kristus ni delal razlik med duhovniki in brati, sestrami in laičnimi ženami, nobenih razlik med svojimi pričami. Vsi moramo biti priče njegovega usmiljenja, njegove ljubezni do naših družin, naših sosedov, mest, kjer prebivamo, in do sveta, v katerem živimo.

SOBOTA

Kristusov sodelavec

Vsak izmed nas je Kristusov sodelavec, mladika na trti. Kaj torej vam in meni pomeni, biti Kristusov sodelavec? Pomeni, da prebivamo v njegovi ljubezni, da občutimo njegovo veselje, širimo njegovo usmiljenje, da smo priča njegove prisotnosti v svetu.

ŠESTA VELIKONOČNA NEDELJA

Ljubezen je tako samoumevna, kakor življenje in dihanje

»Ljubite se med seboj kot sem vas jaz ljubil.« Te besede nam ne bi smele biti le luč, temveč tudi plamen, ki použiva sebičnost, saj ta preprečuje rast svetosti. Jezus nas je ljubil do konca, do skrajne meje ljubezni – križa. Ljubezen mora prihajati od znotraj – iz naše povezanosti s Kristusom – biti mora izliv naše ljubezni do Boga. Ljubiti, to bi nam moralo biti tako običajno kakor življenje in dihanje, dan za dnem, do naše smrti.

PONEDELJEK

Kje delimo veselje ljubezni

Bog nam je dal veliko moč in veliko veselje, da ljubimo tiste, ki jih je on izbral. Ali to možnost uporabljamo? In kje najprej? Jezus je rekel: ljubite se med seboj. Ni rekel, ljubite svet; rekel je: ljubite se med seboj – ljubite prav tu – svojega brata, svojega soseda, svojega moža, svojo ženo, svojega otroka, starejše ljudi.

TOREK

Lažnivec si

Kako ljubimo Boga? Kje je Bog? Vemo, verjamemo, da je povsod. Da bi lažje razumeli to prisotnost in to ljubezen, ponovno beremo v svetem pismu, da sv. Janez pravi: kako morete reči, da ljubite Boga, ki ga ne vidite, če ne ljubite soseda, ki ga vidite? In uporablja zelo hudo besedo: »Lažnivec si.« To je huda beseda. Je ena tistih besed, ki jo je grozljivo prebrati v evangeliju, pa je vendar resnična. In kje se ta ljubezen začenja? Začenja se doma.

SREDA

»Moja mati me ne mara«

Naše sestre delujejo po vsem svetu in videla sem vse težave, vso bedo, vse trpljenje.

Zakaj se je vse to pojavilo? Zaradi pomanjkanja ljubezni, pomanjkanja molitve. V družini se ne sestajajo, ne molijo skupaj, se ne zbližujejo, ne ostajajo skupaj. Ljubezen se začenja doma in uboge najdemo celo v našem lastnem domu.

V Londonu imamo hišo. Naše sestre delajo ponoči in neke noči so šle ven, da bi po ulicah pobirale ljudi. Pozno ponoči so videle mladeniča, ki je ležal na tleh, in so rekle: »Ne bi smel biti tukaj, biti bi moral pri svojih starših.« Pa je odvrnil: »Če grem domov, me mati ne mara, ker imam dolge lase. Vsakič, ko grem domov, me nažene.« Predno so prišle nazaj, je vzel preveliko dozo mamil in odpeljati so ga morale v bolnišnico. Nisem si mogla misliti, kako je mogoče, da se je njegova mati ukvarjala z lakoto naših ljudi v Indiji, tu pa je bil njen otrok, lačen nje, lačen njene ljubezni, lačen njene skrbnosti, pa ga je zavrnila.

Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč stran. Ni vedno lahko ljubiti tistih, ki so v naši bližini. Lažje je dati skodelico riža, da potešimo lakoto, kot potešiti osamljenost in bolečino nekoga, ki ga ne ljubimo v lastnem domu. Prinesite je v svoj dom, kajti tu se mora naša medsebojna ljubezen začeti.

ČETRTEK – VNEBOHOD

»In medtem ko jih je blagoslavljal, se je od njih ločil in šel v nebo« (Lk 24,51).

Jezus nam »olajša« ljubezen

Da bi nam olajšal resnično ljubezen do Boga, resnično svetost, je Jezus pogosto govoril: »Ljubite se med seboj, kot sem jaz vas ljubil.« Ko pogledamo na križ, vemo, koliko nas je ljubil.« Ko pogledamo na tabernakelj, vemo, koliko nas ljubi zdaj. In da bi nam »olajšal« resnično ljubezen, pravi: »Karkoli storite najmanjšemu mojih bratov, storite meni.« » Bil sem lačen, bil sem nag, bil sem brez doma…«

PETEK

»Ljubezen« je mogoče zlorabiti

»Ljubezen« je mogoče zlorabiti iz sebičnih razlogov. Ljubim te, hkrati pa ti hočem vzeti, koliko največ morem, celo stvari, ki jih nebi smel. Potem pa ni več prave ljubezni. Prava ljubezen boli. Vedno mora boleti. Boleti mora, če nekoga ljubimo, boleti, če moramo nekoga zapustiti, morda za nekoga umreti. Ko se ljudje poročijo, morajo opustiti vse, da se lahko ljubijo med seboj. Mati, ki rodi svojega otroka, veliko trpi. Isto velja za redovniško življenje. Da bi popolnoma pripadali Bogu, se moramo odreči vsemu. Samo tedaj lahko zares ljubimo. Besedo »ljubezen« je mogoče tako zelo napačno razumeti in jo zlorabiti.

SOBOTA

Kdaj se bomo medsebojno ljubili

Medsebojno se bomo ljubili, ko bomo v srcih slišali Gospodov glas.

SEDMA VELIKONOČNA NEDELJA

Ostati eno

»Da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21).

Bog bo skrbel za vas, če boste ostali eno!

PONEDELJEK

Ni pomembna vera, najvažnejše je, da ljubimo

Nekateri ga kličejo Ishwar, drugi Allah, nekateri preprosto Bog, toda vsi priznavajo, da je on tisti, ki nas je ustvaril za večje stvari: da bi ljubili in bili ljubljeni. Najvažnejše je, da ljubimo. Ljubiti pa ne moremo brez molitve; moliti moramo skupaj, ne glede na to, kateri veri pripadamo.

TOREK

Drug drugega dopolnjujemo

Tako lepo je, da se med seboj dopolnjujemo! Morda vi ne morete narediti tega, kar mi delamo v revnih mestnih četrtih. Ne moremo pa narediti tega, kar delate vi tam, kjer ste poklicani – v vaših družinah, v šolah, na delu. Toda vi in mi skupaj storimo kaj lepega za Boga.

SREDA

Božja pota

Vsako človeško bitje prihaja iz božjih rok in vsi vemo, kaj je božja ljubezen za nas. Moja vera pomeni meni vse; Bog pa daje vsaki posamezni duši svojo milost.

Bog ima svoje lastne poti in načine delovanja v človeških srcih, in mi ne vemo, kako blizu so mu, toda po njihovih delih bomo vedno spoznali, ali so mu na razpolago ali ne… Ne smemo obsojati ali soditi ali izreči besede, ki bi prizadela ljudi. Morda ta človek ni nikoli slišal za krščanstvo. Ne vemo na kakšen način se Bog razodeva tej duši in na kakšen način jo priteguje: in končno, kdo pa smo, da bi lahko kogarkoli obsojali?

ČETRTEK

Vsi ljudje smo enaki

V resnici ni velikih razlik med eno in drugo deželo, ker vsepovsod srečuješ ljudi. Lahko se zdijo drugačni ali se drugače oblačijo, lahko imajo drugačno izobrazbo ali položaj, toda vsi so enaki. Vsi ljudje so ljubljeni in vsi so lačni ljubezni.

Ljudje, ki jih vidimo po cestah Indije ali Hong Konga, so telesno lačni, toda tudi ljudje v Londonu ali New Yorku so lačni in tudi njihovo lakoto je treba potešiti. Vsakdo potrebuje ljubezni.

PETEK

Kaj je komunist

Lani sem bila povabljena na Kitajsko in eden od kitajskih novinarjev me je vprašal: »Kaj je za vas komunist?« Odgovorila sem: »Božji otrok, moj brat, moja sestra.« In nihče ni ničesar dodal. Nihče. Popolna tišina. Naslednji dan je v vseh komunističnih časopisih pisalo: Mati Terezija je rekla: 'Komunist je božji otrok, moj brat, moja sestra.'« Nisem izrekla laži, ampak resnico, ker je ista ljubeča roka ustvarila tebe in mene in človeka na cesti. In v tem se mora kazati ljubezen.

SOBOTA

Vsi delamo kot eden

Prav nobenih težav nimamo pri delu v deželah z mnogimi verami, kot je na primer Indija. Vse ljudi imamo za božje otroke. Oni so naši bratje in sestre. Izkazujemo jim veliko spoštovanje…

Naše delo je v tem, da opogumimo kristjane in nekristjane za dela ljubezni. In vsako delo ljubezni, z vsem srcem narejeno, vedno približa ljudi k Bogu.

Če potem sprejmemo Boga v svoje življenje, so sodelavci. Če ne, je to njihov odgovor.

BINKOŠTNA NEDELJA

Jezus ponovno prihaja

Jezusov prihod v Betlehem je prinesel veselje na svet in v vsako človeško srce. Isti Jezus ponovno prihaja v naša srca med svetim obhajilom. Želi dati isto veselje in mir. Njegov prihod prinaša vsakomur od nas mir in veselje. Veliko molimo za to milost v naših lastnih srcih, v naših občestvih in v Cerkvi.

PONEDELJEK

Kristus z nami

Ohranimo veselje ljubečega Jezusa v naših srcih in delimo to veselje z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Nimamo razloga biti nesrečni, ker je Kristus z nami, in izžarevanje tega veselja je resnično. Kristus v naših srcih, Kristus v ubogih, ki jih srečujemo, Kristus v nasmehu, ki ga sprejmemo…

TOREK

Jezus nas ljubi

Jezus je z nami in nas ljubi. Mislim, da je to nekaj, zaradi česar moramo živeti lepo. Ko bi se le mogli spomniti, da nas Bog ljubi in da imamo možnost ljubiti druge, kot on nas ljubi, ne v velikih stvareh, ampak v majhnih stvareh z veliko ljubeznijo…

SREDA

Brez njega ne moremo nič

Brez njega ne moremo nič. S trpljenjem ubogih se srečujemo na oltarju. V Jezusu vidimo, da trpljenje lahko postane sredstvo večje ljubezni in večje velikodušnosti.

ČETRTEK

Jezus meni

Jezus je zame : Učlovečena Beseda. Kruh življenja. Žrtev, darovana na križu za naše grehe. Žrtev, darovana pri sveti maši za grehe sveta in za moje grehe. Beseda, ki naj bo izgovorjena. Resnica, ki naj bo povedana. Pot, po kateri naj hodimo. Luč, ki naj bo prižgana. Življenje, ki naj ga živimo. Ljubezen, ki naj bo ljubljena. Veselje, ki naj ga delimo. Žrtev, ki naj bo darovana. Mir, ki naj bo dan. Kruh življenja, ki naj ga uživamo. Lakota, ki naj bo nahranjena. Žeja, ki naj bo pogašena. Nag, ki naj ga oblečemo. Brezdomec, ki naj ga vzamemo pod streho. Bolnik, ki naj bo ozdravljen. Osumljeni, ki naj bo ljubljen. Nezaželeni, ki naj ga imamo radi. Gobavec, ki naj mu umijemo rane. Berač, ki naj mu damo nasmeh. Pijanec, ki naj ga poslušamo. Duševni bolnik, ki naj ga varujemo. Dete, ki naj ga objamemo. Slepi, ki naj ga vodimo. Nemi, za katerega govorimo. Pohabljeni, s katerim naj hodimo. Zasvojeni z mamili, ki naj mu pomagamo. Prostitutka, ki naj jo odvrnemo od nevarnosti in ji postanemo prijatelji. Jetnik, ki naj ga obiščemo. Starec, ki naj mu strežemo. Zame je Jezus moj Bog. Jezus moj Ženin. Jezus moje življenje. Jezus moja edina Ljubezen. Jezus moje vse v vsem. Jezus moje vse.

PETEK

On ti daje, da razdeliš

Odprite svoja srca božji ljubezni, ki vam jo bo on dal. Bog vas ljubi nežno. Dal vam bo svojo ljubezen, da jo razdelite, ne obdržite. Jezus, verjame v tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim te.

SOBOTA

On vedno govori

Zakaj vas je Bog izbral? Želi, da bi bile prave misijonarke. Ozrite se na to veliko božje darilo. Prisluhnite božjemu klicu. On nam vedno govori. On želi od nas globoko ljubezen, usmiljenje in odpuščanje.

1. NEDELJA PO BINKOŠTIH (Praznik Svete Trojice)

Veselo oznanilo

Veselo oznanilo je, da Bog še vedno ljubi svet preko tebe. Ti si božje veselo oznanilo. Ti si božja ljubezen v delovanju. Vsak trenutek prihaja kdo  v stik z nami; ljudje morajo postati drugačni in boljši, ker nas srečujejo. Mi moramo izžarevati božjo ljubezen.

PONEDELJEK

Želel je postati človek

On, ki je »Bog od Boga, Luč od Luči, ne ustvarjen«, je želel postati človek iz ljubezni do nas.

TOREK

Jezus uči ljubiti

Vedno bodo nesporazumi; besede bodo izrečene. Vedno bo kdo, ki bo raznašal govorice, toda Jezus je tu zato, da nas nauči, kako naj ljubimo.

SREDA

Nežnost božje ljubezni

Želim uresničiti nežnost božje ljubezni. Poklical sem te po imenu. Moj si. Voda skušnjav te ne bo odplavila. Ogenj greha te ne bo opekel. Zapisal sem te na obe dlani. Drag si mi. Ljubim te. (po Iz 43) Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih srečate.

ČETRTEK

Samoumevno je izžarevati njegovo ljubezen

Kristjan je tabernakelj živega Boga. On me je ustvaril. On me je izbral. On biva v meni, ker me je želel. Sedaj ko veste, kako zelo vas Bog ljubi, je samo po sebi umevno, da preživite ostali del življenja tako, da izžarevate to ljubezen.

PETEK

Neskončno zvesta ljubezen

Ne boj se. Bog te ljubi in hoče, da se ljubimo med seboj, kot on nas ljubi. Ubogi in slabotni smo, a on nas ljubi z neskončno zvesto ljubeznijo.

SOBOTA

Ljubezen raste iz naše združitve s Kristusom

Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom, da bi bili sposobni podarjati ga drugim.

Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz naše edinosti s Kristusom. In naraven sad te edinosti je ljubezen do družine, do sosedov, do ubogih.

2. NEDELJA PO BINKOŠTIH: praznik svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi

Jezus – živi kruh, razumevajoča ljubezen

Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh in rekel: »Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne morete živeti, ne morete ljubiti, ne morete služiti.« Jesti morate ta kruh in dobroto Kristusove ljubezni, da boste deležni njegove razumevajoče ljubezni.

Kristus nam želi dati tudi možnost, da bi svojo ljubezen do njega izrazili v ljubečem dejanju. Samega sebe naredi lačnega; a ni lačen samo kruha, ampak tudi ljubezni. Samega sebe naredi nagega; a ne potrebuje le kosa obleke, ampak tudi razumevajoče ljubezni, dostojanstva, človeškega dostojanstva. Samega sebe naredi brezdomca, ki ni le brez kotička v mali sobi, ampak je potreben globoke iskrene ljubezni do drugega. Vse to je evharistija. To je Jezus, živi kruh, ki ga je prišel lomit s teboj in menoj.

PONEDELJEK

Evharistija naša slava in veselje

Sveta maša je molitev našega dneva, ko darujemo sami sebe skupaj s Kristusom, da bi bili razlomljeni in dani najubožnejšim. Evharistija je naša slava in veselje ter skrivnost naše edinosti s Kristusom.

TOREK

»Mati, dotaknila sem se Kristusovega telesa«

Dekle iz neke dežele je prišlo v Indijo, da bi se pridružilo misijonarkam ljubezni. Po našem pravilu morajo dekleta, ki so prišla na novo, že takoj naslednji dan v hišo za umirajoče. Temu dekletu sem rekla: »Med mašo si videla duhovnika, s kakšno ljubeznijo in pozornostjo se je dotikal Jezusa v hostiji. Stori enako, ko greš v hišo za umirajoče. Tam boš namreč našla »istega Jezusa v strtih telesih naših ubogih«. In sestre so odšle. Po treh urah je prišla novinka nazaj in mi pripovedovala s širokim smehljajem – nikoli nisem videla takšnega smehljaja: »Mati, tri ure sem se dotikala Kristusovega telesa.« Rekla sem ji: »Kako – kaj si storila?« Odvrnila je: »Ko smo prispele tja, so prinesli moža, ki je padel v odvodni kanal in je bil nekaj časa tam. Bil je pokrit z ranami in umazanijo in črvi. Očistila sem ga in vedela, da sem se dotikala Kristusovega telesa.«

SREDA

Imeti moramo Jezusa, da bi ga dali drugim

Cerkev… nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo Kristusa v srca naših ljudi. Dati jim moramo Jezusa. Toda če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zaradi tega potrebujemo evharistijo. Res je, naš način življenja je težak. Mora biti takšen. Ne gre samo za tvarno uboštvo, ampak za uboštvo okolja, obdanosti s trpečimi ljudmi, s smrtjo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svojo delo s smehljajem.

ČETRTEK

Hrana, ki me podpira

Maša je duhovna hrana, ki me podpira. Brez nje nebi mogla vzdržati niti en dan ali uro svojega življenja.; pri maši imamo Jezusa pod podobo kruha, medtem ko v siromašnih mestnih četrtih vidimo Kristusa in se ga dotikamo v strtih telesih, v zapuščenih otrocih.

PETEK

Če se spomnimo…

Če se spomnimo, da smo zjutraj držali v svojih rokah presvetega Boga, smo bolj pripravljeni vzdržati se vsega, kar bi utegnilo umazati njihovo čistost. Zato bi morali imeti globoko spoštovanje do svoje lastne osebe in do drugih; z vsemi bi morali ravnati za izbrano vljudnostjo; predvsem bi se morali brzdati pred počutnimi ali neurejenimi nagnjenji. Ko negujemo bolne in potrebne, se dotikamo trpečega Kristusovega telesa in ta dotik nas bo napravil junaške; pomagal nam bo premagati odpor.

SOBOTA

Tako majhen, tako krhek, tako nebogljen

Svet je tako lačen Boga in Jezus je s svojim prihodom na svet hotel potešiti ta glad. Iz samega sebe je napravil kruh življenja; postal je tako majhen, tako krhek, tako nebogljen. In kakor da to ni bilo dovolj, je samega sebe napravil lačnega, nagega, brezdomca, tako da lahko mi potešimo njegovo lakoto po ljubezni – po naši človeški ljubezni, ne z nečim posebnim, ampak z našo človeško ljubeznijo.

10. NAVADNA NEDELJA

Poznavanje samega sebe podarja ponižnost

Poznavanje samega sebe nas spravlja na kolena, kar je za ljubezen zelo pomembno. Spoznanje Boga namreč podarja ljubezen, spoznanje nas samih pa podarja ponižnost.

PONEDELJEK

Kaj imamo, česar nismo prejeli?

Ponižnost ni nič drugega kakor resnica. »Kaj imamo, česar nismo prejeli?« sprašuje sv. Pavel. Če smo vse prejeli, kakšno zasluženje imamo? Če smo o tem prepričani, nikoli ne bomo domišljavo dvigali svoje glave. Če ste ponižni, se vas nič ne bo dotaknilo, niti hvala niti sramota, ker veste , kaj ste. Če vas sramotijo, vam to ne bo vzelo poguma. Če vas imajo za svetnika, ne boste sami sebe postavljali na oltar.

TOREK

Mnogo dobrega in mnogo slabega

Sv. Avguštin pravi: »Najprej napolnite sami sebe in šele potem boste sposobni dajati drugim. »Poznavanje samega sebe je za spoved zelo potrebno. Zaradi tega so lahko svetniki govorili, da so strašni hudodelci. Gledali so Boga in nato sami sebe – in so videli razliko. Zato niso bili presenečeni, če jih je kdo obtoževal, pa četudi po krivici… Vsaka izmed vas ima v sebi mnogo dobrega kakor tudi mnogo slabega. Naj se niti najmanj ne ponaša s svojim uspehom, ampak naj vse pripisuje Bogu.

SREDA

Delo brez ljubezni je nekoristno

Nikoli ne smemo misliti, da je kdorkoli od nas nenadomestljiv. Bog ima svoja pota in sredstva. Morda dopusti, da gre narobe vse, kar stori zelo nadarjena ali sposobna sestra. Bog gleda samo na njeno ljubezen. Sestra se lahko izčrpa, celo uniči s svojim delom, toda vse je brez koristi, dokler njeno delo ni prežeto z ljubeznijo. Bog ne potrebuje njenega dela. Bog je ne bo vprašal, koliko knjig je prebrala, koliko čudežev je storila, marveč jo bo vprašal, če je storila najboljše, kar je mogla, iz ljubezni do njega…

ČETRTEK

Nevarno je pozabiti, da smo grešniki

Nevarno za nas je, če pozabimo, da smo grešniki.

PETEK

Drži svoj jezik

… Tako zelo smo se navadile druga druge, da nekateri mislijo, da smejo reči karkoli komurkoli in ob vsakem času. Pričakujejo, da bodo sestre prenesle njihovo prijaznost. Zakaj najprej ne skušamo držati svojega jezika? Veste, kaj morate storiti, toda ne veste, koliko morejo drugi prenesti.

SOBOTA

Spraševanje vesti kot združenje

Prvi pouk Jezusovega srca je spraševanje vesti. »Spoznaj samega sebe.« Spraševanje vesti je združenje med nami in Jezusom. Nebi smeli iti k počitku, ne da bi se ozrli v svoje lastne skrivnosti ter povzdignili svoja srca k Bogu in njegovi svetlobi…

11. NAVADNA NEDELJA

Poslana oseba

Naše poslanstvo je poslanstvo ljubezni. Tu smo zato, da bi prinašali Kristusa ljudem in ljudi Kristusu.

Misijonarka ljubezni je oseba, ki je poslana. Kot misijonarke ljubezni smo poslane, da prinašamo božjo ljubezen, da izpričujemo božjo ljubezen: da Bog ljubi svet, da Bog ljubi uboge. Bog jim po nas kaže svojo ljubezen.

PONEDELJEK

Oznanjevanje ni pridiganje

Kristusa moramo oznanjati z načinom kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo njemu.

Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjevati pomeni biti.

TOREK

Eden naenkrat

To kar me delamo, je le kaplja v oceanu. Toda če tega ne bi storile, bi bila v oceanu kaplja manj.

Nimamo razloga, da bi bile potrte ali malodušne ali nesrečne, ker svoje delo opravljamo za Jezusa. Vem, da je tisoč in tisoč ubogih, a zdaj mislim samo na enega. Jezus je bil edini in njegovo besedo vzamemo dobesedno. Dejal je: »To ste meni storili…«

Moje sestre, moji bratje in jaz sprejmemo enega človeka, enega samega človeka naenkrat. Samo enega morete rešiti naenkrat. Samo enega posameznika moremo ljubiti naenkrat.

SREDA

Ne smemo se bati

Misijonar je prinašalec božje ljubezni, goreča luč, ki prinaša svetlobo vsem; sol zemlje. O svetem Frančišku Ksaveriju je rečeno, da »je plamenel kakor ogenj in da so njegove besede gorele kakor bakla«. Naša naloga je prinašati Gospoda v tiste kraje, kjer on sam še prej ni hodil. Sestre mora prežemati ena sama želja: Jezus. Ni se nam treba bati stvari, ki jih je izvrševal on: z njim in zanj gremo lahko brez strahu skozi smrt in nevarnost.

ČETRTEK

Ustanovite sklad ljubezni

Bolj in bolj si prizadevajmo za ustanovitev sklada ljubezni, prijaznosti, razumevanja, miru. Denar bo prišel, če bomo najprej iskali božje kraljestvo; vse ostalo bo navrženo.

PETEK

Bodite angeli utehe

Vsaka sestra naj postane Kristusova sodelavka v siromašnih mestnih predelih, zato mora razumeti, kaj Bog in misijonarke ljubezni pričakujejo od nje. Kristus naj izžareva in živi svoje življenje v njej in po njej v siromašnih mestnih predelih. Ko jo ubogi vidijo, naj bodo pritegnjeni h Kristusu in naj ga povabijo, da vstopi v njihove domove in njihova življenja. Bolni in trpeči naj najdejo v njej pravega angela utehe in tolažbe. Mali na cestah naj se oprimejo, ker jih spominja na Kristusa, prijatelja malih.

SOBOTA

Ne čakamo na številčnost

Ne strinjam se z velikopoteznostjo v delovanju. Za nas je pomemben posameznik. Da se naučimo ljubiti človeka, moramo biti v tesnem stiku z njim. Če čakamo, da si bomo pridobili številčnost, se bomo izgubili v njej in nikoli ne bomo sposobni pokazati ljubezni in spoštovanja do človeka. Jaz verujem v osebo in gradim na medsebojnem odnosu. Vsak posameznik je zame Kristus in kej je Jezus edini, je zame vsak posameznik v tistem trenutku edini na svetu.

12. NAVADNA NEDELJA

Ostati v Kristusu

Življenje duše je življenje Jezusa Kristusa. Jezus z Očetom in Svetim Duhom je učinkovit vzrok posvečujoče milosti v naših dušah. Jezus Kristus mi s tem življenjem podeljuje svojega duha. On postane počelo višje dejavnosti, ki me spodbuja – če ne postavljam na pot nobene ovire – da mislim, sodim, ljubim, trpim in delam z njim, po njem in kakor on. Tako naša zunanja dejanja postanejo izrazi Jezusovega življenja v meni. In tedaj spoznam ideal sv. Pavla: »Živim, a ne več jaz, marveč Kristus živi v meni.« Če se učimo tega notranjega življenja, se bodo na nas izpolnile besede našega Gospoda: »Kdor ostane v meni in jaz v njem, obrodi veliko sadu.«

PONEDELJEK

Želja, da bi storile nekaj drugega

Če zares pripadate delu, ki vam je bilo zaupano, potem ga morate izvrševati z vsem srcem. In odrešenje lahko prinašate le, če ste zares poštene in če zares delate z Bogom.

Ni važno, koliko storimo, marveč koliko ljubezni, koliko poštenosti, koliko vere vložimo v opravljeno delo. Ni razlike, kaj delamo. Tega, kar delate vi, jaz ne morem. In tega kar delam jaz, vi ne morete storiti. Toda vsi delamo tisto, kar nam je Bog dal, da storimo. A včasih to pozabimo in potrošimo več časa, ko gledamo še na koga in želimo, da bi storili kaj drugega.

TOREK

Bodite polni Kristusa

Naša življenja morajo biti polna Kristusa, da bodo rodovitna.

Da bi bili sposobni prinašati njegov mir, veselje in ljubezen, moramo vse to sami imeti. Kajti ne moremo dati, česar nismo prejeli, tako kakor slepec ne more voditi slepca.

SREDA

Glejte samo Jezusa

Poglejte in glejte samo Jezusa.

ČETRTEK

Vsakomur se mudi

Danes nimamo niti toliko časa, da bi drug drugega pogledali, da bi drug z drugim spregovorili, da bi se drug drugega razveselili… In tako smo vse manj v stiku drug z drugim. Svet je izgubljen zaradi pomanjkanja miline in ljubeznivosti. Ljudje koprnijo po ljubezni, ker se vsakemu tako zelo mudi.

PETEK

Bog vas obdaja in obkroža

»Vedno imam pred očmi Gospoda. Ker je na moji desnici, ne omagam,« pravi psalmist. Bog je v meni veliko globlje prisoten kakor sem navzoč jaz sam v sebi; v njem živimo, se gibljemo in smo. On daje življenje vsem, on daje moč in bivanje vsemu, kar obstaja. Če ne bi bilo njegove prisotnosti, ki vse ohranja, bi stvari prenehale bivati in bi padle nazaj v neobstoj. Premislite, da ste v Bogu, da vas Bog obdaja in obkroža, da plavate v Bogu.

SOBOTA

Svoje življenje »zapravljamo«

Včasih se nam utegne zazdeti, da zapravljamo svoje dragoceno življenje in da zakopavamo svoje talente. Naše življenje je do skrajnosti razvrednoteno, če uporabljamo samo luč razuma. Naše življenje nima nobenega smisla, če ne gledamo na Kristusa…

13. NAVADNA NEDELJA

Kristusova žalost

Ko spoznavam zapostavljenost in preziranost ubogih okoli nas, razumem Kristusovo žalost, ker ga njegovi niso sprejeli. Tisti, ki danes prezirajo in zapostavljajo uboge, prezirajo in zapostavljajo Kristusa.

Ubogi nam izkazujejo čast, ker nam dopuščajo, da jim služimo.

14. NAVADNA NEDELJA

Kaj bi storili z odvečnim denarjem?

Brž ko se kdo vda denarju, izgubi stik z Bogom. Bog nas obvaruj! Bolje je umreti. Kaj bi človek storil z odvečnim denarjem? Bi ga kopiči? Ne sme nam priti v navado, da bi nas prihodnost preobremenjevala. Ni razloga za to: saj tam je Bog. Ko pride želja po denarju, pride tudi želja po stvareh, ki jih denar prinaša; po nepotrebnih stvareh, lepih sobah, preobilju na mizah, več oblekah, zabavah…

Potrebe bodo vse večje, ker ena stvar vodi do druge. Rezultat pa bo večno nezadovoljstvo.

15. NAVADNA NEDELJA

Nasmeh, začetek ljubezni

Daj nam, da bomo vedno srečevali drug drugega z nasmehom, kajti nasmeh je začetek ljubezni.

16. NAVADNA NEDELJA

Marija goji v nas Kristusovo življenje

Marija je prejela od svojega Sina vrhovno oblast, da razpolaga z nadnaravnimi milostmi in dobrinami božjega kraljestva. Marija je naša mati, ker je v svoji ljubezni sodelovala pri našem duhovnem preporodu. Še naprej ostaja naša mati s tem, da goji in hrani v nas Kristusovo življenje.

17. NAVADNA NEDELJA

Drug drugega se bosta držala

O družini beremo v svetem pismu: mož in žena se držita drug drugega in postaneta eno. Držita se. To je čudovita beseda, ki bi jo morali vi zakonci poznati. Nič, nihče nas ne more ločiti med seboj.

18. NAVADNA NEDELJA

Več prostora za Boga

Čim bolj izpraznimo sami sebe, tem več prostora damo Bogu… Čim bolj pozabljate sami nase, tem bolj bo Jezus mislil na vas. Čim bolj se odtegnete sami od sebe, tem bolj boste povezani z Jezusom.

19. NAVADNA NEDELJA

Ljubimo do bolečin

Svojim sestram pravim: »Ne ljubimo z besedami, temveč ljubimo dokler ne boli. Jezus je v ljubezni do nas trpel; za nas je umrl. Danes smo na vrsti ve in jaz, da se med seboj ljubimo tako, kakor nas je on ljubil. Ne bojte se Jezusu reči: da.«

20. NAVADNA NEDELJA

Na poročni dan

Imam molitev za mlade. Čudovita je ljubezen mladega fanta do dekleta in ljubezen dekleta do fanta. Vendar imejte na poročni dan čisto in nedolžno srce, srce, polno ljubezni; čistost in deviškost. Pomagajte jim, pomagajte mladim s svojo molitvijo, da ohranijo svoja telesa in svoje duše čiste. Kar vidimo včasih na ulicah, ni ljubezen – je le poželenje. Molimo in prosimo našo Gospo, da nam da svoje srce, ki je tako lepo, čisto in brezmadežno. Njeno srce je polno ponižnosti; naj ljubimo Jezusa, kakor ga je ona ljubila; s čistim srcem, polnim ljubezni in usmiljenja. Molila bom za vas, da boste rasli v božji ljubezni in ljubili drug drugega kakor Bog ljubi vsakega izmed vas.

21. NAVADNA NEDELJA

Življenje je sveto

Kot božje stvarstvo je življenje vsakega človeka sveto in neprecenljive vrednosti, ker je on ustvaril vsakega izmed nas, tudi nerojenega otroka.

Božja podoba je v tem nerojenem otroku…

22. NAVADNA NEDELJA

Sreča se vrača

Včasih resnično lahko vidimo, kako se sreča vrača v življenja ljudi, ki jim je bila nekoč odvzeta. Sreča se vrača z njihovim spoznanjem, da mnogi resnično skrbijo zanje. Če so bolni, se jim izboljša celo zdravje.

23. NAVADNA NEDELJA

»Moja mati je bolna«

V naših šolah v Kalkuti dobijo otroci mleko in kruh brezplačno. Nekega dne sem opazila deklico, ki je vzela kruh in ga skrila. Vprašala sem jo, zakaj ga ne poje. Odgovorila mi je: »Doma imam zelo bolno mamo. Hrane nimamo in zato bom odnesla ta kruh njej, da bo lahko jedla.«

To je prava ljubezen, prava delitev. In tega bi se otroci lahko naučili.

24. NAVADNA NEDELJA

Kako nas je Oče ljubil?

Jezus nas znova in znova prosi, naj ljubimo drug drugega kot je Oče ljubil njega. In kako ga je Oče ljubil? Prosil ga je, naj žrtvuje samega sebe, in ga daroval, da je umrl za nas.

25. NAVADNA NEDELJA

Duhovno uboštvo zahodnega sveta

Duhovno uboštvo zahodnega sveta je v primerjavi z materialnim uboštvom naših ljudi mnogo večje. Na Zahodu imate milijone ljudi, ki trpijo zaradi strašne osamljenosti in praznote. So neljubljeni in nezaželeni. Ti ljudje so lačni, toda ne v pravem pomenu besede. Zavedajo se, da potrebujejo nekaj več kot le denar, vendar ne vedo kaj. Edino, kar zares pogrešajo, je živ odnos z Bogom.

26. NAVADNA NEDELJA

Ustvarjeni za svetost

Kjer je Bog, tam je ljubezen. In tam kjer je ljubezen, je vedno tudi služenje. Kot kristjani smo bili ustvarjeni za velike stvari: ker smo ustvarjeni po božji podobi, smo bili ustvarjeni za svetost.

PONEDELJEK

Prvi korak k svetosti

Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike. Duhovno življenje je zveza z Jezusom: božja in človeška medsebojna predanost. Jezus nas prosi le, da se mu izročimo v popolnem uboštvu in popolni nesebičnosti. Prvi korak k svetosti je volja, da postanemo sveti. Z odločno in odkrito voljo ljubimo Boga, izvolimo Boga, hitimo k Bogu, ga dohitimo in ga imamo v sebi.

TOREK

Svetost ni razkošje

Svetost ni razkošje nekaterih, marveč je tvoja in moja preprosta dolžnost. Bodimo sveti kakor je naš Oče v nebesih. Sv. Tomaž pravi: »Bistvo svetosti ni nič drugega kot odločna vztrajnost« - je junaško dejanje duše, ki se popolnoma izroči Bogu.

Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih – od božje milosti in od naše želje. V nas mora biti resnična živa volja po svetosti. »Svetnik bom« pomeni, da bom izropal sebe vsega, kar ni Bog, da bom izpraznil svoje srce vseh pridobljenih stvari, da bom živel v uboštvu in nenavezanosti, da se bom odrekel svoji volji, svojim nagnjenjem, svoji muhavosti in domišljavosti ter postal prostovoljni suženj Gospodove volje…

SREDA

Zvestoba majhnim stvarem

Samo božja navzočnost nas more narediti svete. Zame obstaja božja navzočnost v zvestobi majhnim stvarem.

ČETRTEK

Postanite sveti, da bo Kristus lahko živel v vas

Postati moramo sveti, a ne zato, da bi se mi čutili svete, pač pa zato, da omogočimo Kristusu popolno življenje v nas in to zavoljo ubogih, ki jim služimo in jim moramo biti vsa ljubezen, vse zaupanje in vsa čistost. Ko se naučimo poiskati Boga in božjo voljo, bo naš stik z ubogimi postal sredstvo za dosego velike svetosti za nas in za druge.

Praznik vseh svetih

Večno življenje je njihovo

Za praznovanje te obletnice smo izbrali 1. november. Za kristjane je to praznik vseh svetih, vseh tistih, ki so umrli v božji ljubezni in katerih duše uživajo nebeško blaženost. Verujem, da vsi naši ljudje, ki so tako čudovito umrli v Kalighat Nirmal Hryday in so prostovoljno darovali svoja življenja Bogu, sedaj uživajo srečo, da gledajo Boga. Vseh teh se bomo spominjali 1. novembra.

PONEDELJEK

Smrt je odhod domov k Bogu

Smrt je odhod domov, vendar se ljudje bojijo tega, kar bo prišlo, in zato nočejo umreti. Če ne bi bilo skrivnosti, se ne bi bali. Je tudi vprašanje vesti: »Lahko bi bil storil bolje.« Kakršno življenje, takšna smrt; pogosto je tako. Smrt je le nadaljevanje življenja, dovršitev življenja. Predaja človeškega telesa. Toda srce in duša živita večno. Nikoli ne umrjeta. Vsaka vera ima večnost – drugo življenje; smrt v tem življenju ni konec. Ljudje, ki mislijo, da je smrt konec se je bojijo. S pravilno razlago, da je smrt le odhod domov k Bogu, ne bi bilo več strahu.

28. NAVADNA NEDELJA

Gospod naj nas blagoslovi!

»Gospod naj nas blagoslovi!« »Bogu hvala!«

(Na ta način mati Terezija in njene sestre vsako jutro pozdravijo dan, svojega Gospoda in druga drugo ob 4.40 zjutraj.)

PONEDELJEK

Nič ni majhno za Boga

Se imaš dobro? Dobro spiš? Dobro ješ? To so dolžnosti. Nič ni majhno za Boga.

29. NAVADNA NEDELJA

Božji svinčnik

Vedno prosim, da bi bila majhen svinčnik v božjih rokah. On daje, da mislim. On daje, da pišem. On daje vse. In včasih je zares težko - včasih je svinčnik zlomljen. On ga mora naostriti. A bodimo majhno orodje v njegovih rokah, da te lahko vedno in kjerkoli uporabimo... Samo "da" mu moramo reči.

30. NAVADNA NEDELJA

Pogasiti neskončno žejo

Pogasiti neskončno Jezusovo žejo po dušah, ljubezni, dobroti, usmiljenju: to so stvari, zaradi katerih smo tu.

1. ADVENTNA NEDELJA

Božji dar

Vera je božji dar. Brez nje ne bi bilo življenja. Če hoče biti naše telo plodovito, če hoče biti v celoti za Boga in če hoče biti lepo, potem mora biti zgrajeno na veri – veri v Kristusa, ki je rekel; »Bil sem lačen, bil sem nag, bil sem bolan in brez doma, in ste mi postregli.« Naše delo je osnovano na teh Kristusovih besedah.

2. ADVENTNA NEDELJA

Dete potrebuje svojo mater

Advent je kakor pomlad. Prihaja kakor majhno dete, ki tako zelo potrebuje svojo mater. Ozrimo se nanjo in dotaknimo se tiste veličine, ki napolnjuje globine Jezusove in Marijine ponižnosti. Če zares želimo, da nas Bog napolni, moramo s ponižnostjo izprazniti sami sebe vsega tistega, kar je v nas sebično.

3. ADVENTNA NEDELJA

Zaupajte in verujte

Zaupajte Bogu. Čutite gotovost božje previdnosti. Zanesite se nanj. On ve. On bo poskrbel. Naj preizkusi in varuje našo vero vanj. Čakajte ga. Zaupajte in verujte.

4. ADVENTNA NEDELJA

Kristus prihaja kot majhen otrok

Ob božiču prihaja Kristus kot majhen otrok, tako majhen, tako nebogljen, tako zelo potreben vsega, kar more ljubezen dati. Ali smo pripravljeni, da ga sprejmemo; Če bi Marija in Jožef iskala prostor, da bi tam nastanila Jezusa, ali bi izbrala naš dom in vse, kar je v njem?

NEDELJA SVETE DRUŽINE

Ni časa, da bi se veselili

Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpe, ker je tako malo ljubezni po domovih in v družinskem življenju. Nimamo časa za svoje otroke, nimamo časa drug za drugega, ni časa da bi se veselili drug drugega! Ko bi le mogli povrniti v naša življenja tisto življenje, ki so ga živeli Jezus, Marija in Jožef v Nazaretu; če bi mogli iz naših domov napraviti drugi Nazaret, mislim, da bi mir in veselje zavladalo svetu.

DRUGA NEDELJA PO BOŽIČU

Ali gremo mimo njega

Danes Jezus ponovno prihaja med svoje, toda njegovi ga ne sprejmejo. Prihaja v razpadajočih telesih naših ubogih. Prihaja celo v premožnih, ki se dušijo v lastnem bogastvu. Prihaja v samoto njihovih src, in kadar ni nikogar, da bi ga ljubil. Jezus prihaja k tebi in k meni, a pogosto, zelo zelo pogosto, gremo mimo njega.

ČAS MED LETOM

1. NAVADNA - TRETJA NEDELJA PO BOŽIČU – JEZUSOV KRST

Spreobrniti pomeni privesti h Kristusu

Spreobrniti pomeni privesti k Bogu. Posvečevati pomeni napolnjevati z Bogom. Spreobračanje in posvečevanje je božje delo. A Bog je v svojem velikem usmiljenju izbral misijonarke ljubezni, da mu pomagajo pri njegovem lastnem delu. Misijonarkam ljubezni je brez njihovih lastni zaslug podeljena posebna milost, da prinašajo Kristusovo luč v temne luknje in siromašne mestne četrti.

2. NAVADNA NEDELJA

Pozornost, začetek svetosti

Pozornost, prijazna obzirnost do drugih, je začetek svetosti. Če se učiš te umetnosti, boš bolj in bolj podoben Kristusu; njegovo srce je bilo prijazno in nežno; vedno je mislil na druge. Naš poklic bo lep, če bo poln obzirnosti do drugih. Jezus je delal dobro, kamorkoli je šel. Naša Gospa je v Kani mislila samo na potrebe drugih in je povedala Jezusu zanje.

3. NAVADNA NEDELJA

Naš poklic pripadati Jezusu

Naš poklic je streči najbolj ubogim med ubogimi; naš poklic je pripadati Jezusu v prepričanju, da nas nič in nihče ne more ločiti od njegove ljubezni.

Kristus nas izbere

»Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas« (Jn 15,16). Kristusova izbira napravi iz nas to, kar smo… On bo izpolnil svoj načrt v nas in po nas, kljub vsem našim pomanjkljivostim in napakam.

4. NAVADNA NEDELJA

Ubogi so veliki ljudje!

Ubogi so veliki ljudje! Moramo jih ljubiti, ne iz občutka usmiljenja do njih. Ljubiti jih moramo zato, ker je Jezus v žalostni preobleki v ubogih. Naši bratje in sestre so. Naši ljudje so. Tisti gobavci, tisti umirajoči, lačni, nagi. Oni so Jezus!

5. NAVADNA NEDELJA

Če kristjani res živijo svojo vero

Kristjani so luč drug za drugega in za ves svet. Če smo kristjani, moramo razodevati Kristusa. Gandhi je nekoč rekel: »Če bi kristjani svoje krščanstvo res živeli, v Indiji ne bilo hindujcev.« To je torej tisto, kar vsi pričakujejo od nas; da bo naše krščanstvo pravo.

6. NAVADNA NEDELJA

Odpuščanje je predpogoj ljubezni

Vemo, da se moramo učiti odpuščati, če hočemo res ljubiti.

7. NAVADNA NEDELJA

Marija podarja, kar je prejela

Marija… najlepša izmed vseh žena, največja, najponižnejša, najčistejša, najsvetlejša, je v trenutku, ko je začutila, da je polna milosti, polna Jezusa, hitro šla, da bi takoj podarjala naprej, kar je bila prejela. – In v tem je vzor za vse žene. – To je tako rekoč, nekakšen začetek evharistije; saj vemo, kaj se je pripetilo sv. Janezu Krstniku; ob Kristusovi navzočnosti je poskočil od veselja.

8. NAVADNA NEDELJA

Biti moramo ubogi, da bomo razumeli uboge in jim služili

Ubogi v trpljenju izkazujejo vero in potrpežljivost… me pa imamo prednost, da s službo njim služimo Bogu. Tolažiti moremo Kristusa v boleči podobi ubogih, se pravi Kristusa, trpečega v svojih bratih in sestrah…

Da bi mogle dobro služiti ubogim, jih moramo razumeti; da bi razumele njihovo uboštvo, ga moramo izkusiti. Ko delamo zanje, polagamo istovetimo sami sebe z njimi. Naše sestre morajo čutiti, kakor čutijo oni, čutiti morajo njihovo uboštvo pred Bogom; vedeti morajo, kaj se pravi živeti brez varnosti, biti odvisen od Boga za jutrišnji dan.